Srce občine: Šmartno pri Litiji

Ob sotočju treh potokov na robu majhne kotline leži Šmartno pri Litiji. Naselje obkroža eno največjih cerkva v Sloveniji. Posvečena je sv. Martinu, po katerem je kraj dobil današnje ime, zgrajena pa je v neogotskem stilu. Po legendi naj bi prvotno cerkev zgradili na mestu, kjer se je zasutim rudarjem na god sv. Martina uspelo rešiti nazaj na površje. Čeprav naselje ni nikdar doseglo uradnega poimenovanja v trg, je bilo vse do izgradnje železnice gospodarsko, upravno, kulturno, šolsko in cerkveno središče širše okolice. Na tem območju sta bila v preteklosti zelo razvita rudarstvo in vinogradništvo, saj sta bila v 16. stoletju v Šmartnem sedeža rudarskega in vinskega sodnika. Razvoj kraja je bil pretrgan z izgradnjo železnice, ko je vlogo lokalnega središča prevzela bližnja Litija.

Izvirna ponudba domačinov

Gostilna Pri Mačku, Usnjarska cesta 7, t: 040 829 829

Picerija Sonček, Pungrt 22, t: 01 899 23 80

Gostilna Krznar, Črni Potok 5, t: 041 861 422

KONTAKT (ZA VEČ INFORMACIJ)

TIC Šmartno, Staretov trg 25, t: 01 898 78 67

Spoznajte podobo Šmartnega

Cerkev sv. Martina

Cerkev sv. Martina stoji na mestu starejše cerkve, prvič omenjene leta 1345. Zasnoval jo je graški arhitekt Adolf Wagner v neogotskem stilu, zgrajena pa je bila v le dveh letih (1899–1901). Veliko večino dela so opravili domačini, ki so sami izdelali tudi 1.050.000 kosov opeke. Notranjost je okrašena s čudovitimi freskami znanega ljubljanskega slikarja Antona Jebačina.

Kaplanija (Beneficij)

Kaplanija (Beneficij) stoji nad župnijsko cerkvijo in je najstarejša hiša v Šmartnem (vzidana letnica 1586). Na grafiki jo je upodobil Valvasor, zato so ljudje zmotno domnevali, da je bila v njej bakrotiskarna – a polihistor je svoja dela tiskal na bližnjem Bogenšperku.

Kapelica Ecce homo

Kapelica Ecce homo (Glej, človek!) na Pungrtu je nastala v 18. stoletju in je v času gradnje župnijske cerkve služila za izvajanje bogoslužja.

Krajevna knjižnica Šmartno

Krajevna knjižnica Šmartno stoji nasproti cerkve. V stavbi je bila sprva šola (nekaj časa tudi obrtno nadaljevalna šola). Prosveti je bila namenjena od 1876 do 1963, ko je zgradbo precej poškodoval potres. Po obnovi je bila v njej Žitova pekarna, od 2007 dalje pa prostori Krajevne knjižnice Šmartno.

Stavbi Hranilnice in posojilnice ter Društvenega doma

Stavbi Hranilnice in posojilnice ter Društvenega doma (ob cestnem krožišču) delujeta kot enotna zgradba, a gre za ločeno grajeni hiši. Povezani sta z ustanovitvijo Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva, ki je imelo tu svoje prostore od leta 1907. Društveni dom je imel predvsem med obema vojnama izredno povezovalno moč; dom so polnile različne vsebine: gledališče, športni dogodki, mladinski tabori in orlovska zborovanja. V prostorih so imeli tudi svojo knjižnico.

Rojstna hiša dr. Slavka Gruma

Rojstna hiša dr. Slavka Gruma je bila last usnjarja Knafliča, ki je bil delodajalec Slavkovega očeta. Leta 1905 se je družina preselila v Novo mesto, vendar so se sedem let zatem vrnili. Ko je Slavkov oče leta 1914 prenehal z delom pri Knafliču, so se iz hiše odselili. Na hiši je tudi spominska plošča.

Domačini so nam povedali

Ime. Kraj se je v srednjem veku imenoval Litija, to ime pa se je sčasoma preneslo na naselbino ob reki Savi, ki je bila ustanovljena zaradi živahnega rečnega prometa in je že od 14. stoletja uživala trške pravice.

Obrt. V Šmartnem je bila v preteklosti zelo pomembna industrijska in obrtniška tradicija, tukaj so delovali usnjarji, furmani, kolarji in kovači. Obrtniški duh se je skozi aktivnosti šmarskih obrtnikov in rokodelcev ohranil vse do danes. Območje šmarske industrijske cone se je razvilo iz nekdanje šmarske usnjarne. Usnjarsko obrt je v Šmartnem ustoličila družina Knaflič, ki je skozi tri rodove (od ustanovitve okoli 1860 do nacionalizacije 1945) krojila razvojni utrip v kraju. Uveljavljeno industrijo (Tovarna usnja Šmartno) je po vojni upravljala država in jo 1968 pripojila k Industriji usnja Vrhnika. Tako je ostalo vse do njenega stečaja 2003. Usnjarska tradicija je močno zaznamovala značaj prebivalcev in razvojni utrip kraja v 20. stoletju.

Arhitekt Jože Plečnik. Na pokopališču v središču Šmartnega pri Litiji se nahaja nagrobnik družine Hostnik, ki ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik. Na povabilo Antona Hostnika, ki je bil kaplan v Trnovem, kjer je živel Plečnik, je večkrat zahajal na Hostnikovo domačijo. Tako je spoznal tudi domačega mizarja gospoda Josipa Izgorška, ki je izdelal klopi v šmarski cerkvi. Plečnik se je tako navdušil nad njegovim delom, da je z njim nadaljeval sodelovanje, zato je šmarski mizar kasneje izdelal notranjo leseno opremo za NUK v Ljubljani.

Gradovi. V okolici Šmartnega že Valvasor omenja graščine in gradove: Slatna, Grmače, Sela, Roje, Bogenšperk, Črni potok, Lihtenberg. Nekdaj imenitna posestva danes z izjemo Bogenšperka in Črnega potoka niso več ohranjena. Veličino graščin izpričujejo ostanki nekdaj lepo urejenih parkovnih zasaditev (redke drevesne vrste).

Znani Šmarčani. S krajem povezujemo ustvarjalnost in delovanje: dramatika dr. Slavka Gruma, akademskega slikarja Jožeta Megliča, arheologa dr. Franceta Stareta, prevajalca Davorina Hostnika, pobudnika planinstva Ferda Tomazina, pobudnike prosvetnega in kulturnega gibanja – Ivana Bartla, Frana Serafina Adamiča, Jurija Adlešiča – duhovnika Jožefa Burgerja in mnogih drugih osebnosti.

Dogodki v Šmartnem

Iz Šmartnega nas pelje pot …

Na renesančni grad Bogenšperk, na katerem si lahko ogledate muzejske zbirke, ki pripovedujejo o življenju na gradu, predvsem pa se osredotočajo na delo Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je tukaj živel in deloval kar 20 let. Po gradu se lahko skozi animirano vodenje sprehodite v družbi grajskih likov, obiščete zorilnico mesnin Wagen ali se oglasite v Krčmi na gradu, v kateri vam postrežejo z odličnimi sladicami, hišno penino Wagensperk in drugimi kulinaričnimi kreacijami (t: 01 898 76 64).

V Javorje, kjer so odkrili zanimivo arheološko najdišče na Pančičem vrhu, do Felič vrha na razgledno točko pri cerkvi sv. Roka, k bunkerjem iz 2. svetovne vojne, k domačiji »Pr´ Belentin«, kjer sta ohranjena mlin in kovačnica, po Javorski energijski poti, na zeličarski vrt Pivčevih ali po panoramski krožni poti Javorje (t: 031 636 981).

Na Primskovo, kjer so še danes vidni ostanki protiturškega tabora, znotraj katerega se danes nahajajo tri cerkve, kjer je pokopan čudodelnik in zdravilec Jurij Humar. V Mišji Dol do baročne cerkve sv. Lucije z najstarejšimi prenosnimi orglami in v Zagrič k Vodnjovovim, ki vam razkažejo svojo ekološko kmetijo (t: 01 897 51 59).

V Kostrevniško dolino, kjer sta ohranjena jez pri Blaju (žaga) in Dugorepčev kozolec, ki je lep primerek ljudskega stavbarstva. Mimo vasi Lupinica s staro Knezovo hišo pod spomeniškim varstvom do Frškinovega mlina na sprehajalno pot in na Kajetov hrib z arheološkimi najdbami (t: 01 898 78 67).

Do Liberge k Medvedovi sušilnici sadja, ki je kulturni spomenik državnega pomena, po vinskih poteh vinogradov v Preski nad Kostrevnico, do spomenika NOB v Tisju in Lavdanovega hriba, kjer so bili postavljeni temelji za pristajalno ploščad v 2. svetovni vojni (t: 01 898 78 67).

V Jablaniško dolino, v Zgornjo Jablanico, kjer je lepo ohranjeno vaško jedro z Majčevo kaščo, Benkotovo hišo in starim gospodarskim poslopjem. Proti Cerovici, po gozdnih poteh mimo rudniških rovov. Na krožno pot po obronkih Jablaniške doline (t: 051 312 739).

V Gradišče pri Litiji k cerkvi sv. Marije Magdalene, v muzej Hiša spominov pri Samčevih in na arheološko najdišče Cvingar (t: 051 312 739).

Do Štangarskih gozdov, po čebelarski učni poti, do Velike Štange, kjer stojita romarska cerkev sv. Antona Padovanskega in stoletna lipa z nešteto zgodbami in legendami. Na Kamplov hrib (najvišji vrh občine – 716 m n. m.), do Španovega studenca in Mahlinovega izvira, kjer je ohranjena stara kmečka hiša. Do Dremljevih, ki vam predstavijo vzrejo avtohtone pasme matic, in na kosilo v gostilno »Pri Janezu« (t: 01 898 78 67).

V Vintarjevško dolino, na ogled graščine Tisje, v Podroje na domačijo Hostnikovih, kamor je rad zahajal tudi arhitekt Plečnik, v Vintarjevec k cerkvi sv. Petra in na arheološko najdišče v Gradišču. Na pohod do vrha Sveti večer (t: 01 898 78 67).