Bogenšperk

Na enem izmed najlepših gradov pri nas si lahko ogledate muzejske zbirke, ki pripovedujejo o življenju na gradu, predvsem pa se osredotočajo na delo znamenitega kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693). Skozi stoletja so za grajskimi zidovi nastale številne zgodbe, ki vedno znova navdihujejo obiskovalce. Grad ni bil le bivališče plemičev, ampak svoj čas tudi eno najpomembnejših znanstvenih središč na Slovenskem. Valvasor je tu ustvaril prve muzejske zbirke na naših tleh in več knjižnih del, med njimi monumentalno Slavo vojvodine Kranjske, vojvodinja Marija Mecklenburg-Schwerinska pa je v grajskih prostorih hranila ogromno zbirko arheoloških predmetov neprecenljive kulturno-zgodovinske vrednosti.

Bogenšperk sodi med mlajše gradove v Sloveniji in ni bil grajen z obrambnim namenom, saj je bil zgrajen v obdobju, ko so gradovi izgubljali vojaško vlogo in se postopno spreminjali v udobne plemiške rezidence. Ime je dobil po svojih lastnikih Wagnih – Wagensberg (Wagnova gora) – in to je tudi izvor slovenskega imena Bogenšperk.

Grad Bogenšperk

Bogenšperk 5
1275 Šmartno pri Litiji
t: 01 89 87 664

Kulinarična ponudba

Krčma na gradu Bogenšperk
Bogenšperk 5
1275 Šmartno pri Litiji
t: 041 392 295

Spoznajte podobo gradu

Grajski vodnjak

Grajski vodnjak je vsekan v živo skalo in je skozi rov dostopen tudi iz kleti. V preteklosti je bil priča hudemu zločinu, ki pa se je srečno končal.

Slava vojvodine Kranjske

Original Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689 (v nemščini), ki sodi med najpomembnejša knjižna dela na Slovenskem, je na ogled v Valvasorjevi delovni sobi. Delo, ki obsega 3.532 strani in je razdeljeno na petnajst knjig, je bilo v celoti prevedeno v letih 2009–2013.

Poroke

Grad je priljubljen kraj za sklepanje poročnih obredov: preplet zgodb iz davnine vabi k sklepanju življenjskih zaobljub v Valvasorjevi knjižnici, med arkadami hodnikov, v kamnitem atriju ali pa v zelenju dišečega lipovega drevoreda – odvisno od navdiha in želja mladoporočencev, ki so organizatorjem vedno individualen izziv.

Skrita soba

Skrita soba je prostor v drugem nadstropju gradu, ki ga je Valvasor uporabljal za druženje s prijatelji, verjetno je v njem hranil tudi zbirke zanimivih predmetov.

Rusko-slovenski center

V Rusko-slovenskem centru Davorina Hostnika je v zbirki, ki pripoveduje o življenju in delu šmarskega prevajalca, živečega v Rusiji, med drugim tudi izvirnik prvega rusko-slovenskega slovarja.

Grajska klet

Zorilnica mesnin Wagen je v grajski kleti, v kateri se sušijo vrhunski suhomesnati izdelki, s katerimi lahko začnete posebno kulinarično doživetje in ga nadaljujete v Krčmi na gradu. Tam vam postrežejo z odličnim izborom jedi, ki temeljijo na lokalnih sestavinah; lahko nazdravite z domačo penino Wagensperg in se posladkate z odličnimi sladicami, ki nastajajo v zavetju starodavnih grajskih zidov.

Domačini so nam povedali

Stolpi gradu so različno visoki in različnih oblik. Najstarejši del stavbe je njen severni del, v katerem se skriva prvotni stolpasti dvor. Nad dvoriščem se dviga stolpič z uro, katerega zvon naj bi po verovanju okoliških prebivalcev odganjal točo, zato so ga, ko je bilo to potrebno, branili tudi s silo.

Dogodki na gradu

Z gradu nas pelje pot …

Na Lihtenberk, kjer so vidni ostanki nekdanjega gradu, zgrajenega v 12. stoletju. Okrog leta 1470 se je Veronika Lihtenberška poročila z Boltežarjem Wagnom, njuni potomci pa so čez nekaj desetletij zgradili Bogenšperk. V 17. stoletju je Lihtenberk podedoval Jurij Kheysell, ki ga je porušil in njegove razvaline uporabil za utrjevanje in popravilo Bogenšperka. Grad je leta 1672 skupaj z Bogenšperkom in Črnim potokom kupil Janez Vajkard Valvasor. Danes na Lihtenberku stoji kapela, ki jo je iz ostankov ruševin zgradila rodbina Windischgrätz leta 1866. Na tem območju naj bi bilo moč začutiti pozitivne energetske točke.

Na trim stezo v gozdu pod gradom, ki je dolga 2,3 kilometra. Na stezi je dvanajst postaj z devetnajstimi krepilnimi in razteznimi vajami. Vaje so prikazane na tablah, na njih je tudi opis njihovega pravilnega izvajanja in priporočeno število ponovitev.

V Šmartno, kjer lahko obiščete neogotsko cerkev sv. Martina in med sprehodom po kraju spoznate zanimivo dediščino, ki jo izpričujejo tradicionalne hiše (Kaplanija, Grilčkova hiša, rojstna hiša dr. Slavka Gruma). Lahko se ustavite na pokopališču, kjer stoji nagrobnik, za katerega je načrte narisal arhitekt Jože Plečnik.

Na Javorje, kjer so odkrili zanimivo arheološko najdišče (Pančičev vrh), na razgledno točko pri cerkvi sv. Roka (Felič vrh) in drugo zgodovinsko in naravno dediščino (t: 031 636 981).

Na Primskovo, kjer so vidni ostanki protiturškega tabora s tremi cerkvami, kjer je grob zdravilca Jurija Humarja. V Mišji Dol do baročne cerkve sv. Lucije in v Zagrič na Ekološko kmetijo Vodnjov (t: 01 897 51 59).

V Kostrevniško dolino z ohranjenim jezom pri Blaju, Dugorepčevim kozolcem, do Lupinice s staro Knezovo hišo, do Frškinovega mlina na sprehajalno pot in na Kajetov hrib z arheološkimi najdbami (t: 01 898 78 67).

Do Liberge k Medvedovi sušilnici sadja, po vinskih poteh vinogradov v Preski nad Kostrevnico, do spomenika NOB na Tisju (t: 01 898 78 67).

V Jablaniško dolino, v Zgornjo Jablanico z lepo ohranjenim vaškim jedrom, proti Cerovici, po gozdnih poteh mimo rudniških rovov. Na krožno pot po obronkih Jablaniške doline (t: 051 312 739).

V Gradišče pri Litiji k cerkvi sv. Marije Magdalene, v muzej Hiša spominov pri Samčevih in na arheološko najdišče Cvingar. Do Pustovega mlina na kosilo (t: 051 312 739).

Do Štangarskih gozdov, po čebelarski učni poti, do Velike Štange z romarsko cerkvijo sv. Antona Padovanskega, do Španovega studenca in Mahlinovega izvira, kjer je ohranjena stara kmečka hiša. Do Dremljevih, ki vam predstavijo vzrejo avtohtone pasme matic, in na kosilo v gostilno »Pri Janezu« (t: 01 898 78 67).

V Vintarjevško dolino na ogled graščine Črni potok, v Podroje na domačijo Hostnikovih, kamor je rad zahajal tudi arhitekt Plečnik, v Vintarjevec k cerkvi sv. Petra in na arheološko najdišče v Gradišču. Na pohod do vrha Svetega večera (t: 01 898 78 67).