Andreas Dworak s svojimi močno abstraktnimi slikami in grafikami prevzema umetnostnozgodovinski koncept krajinskega slikarstva. S pogledom na slikarsko tradicijo se njegova sistematična poenostavitev realnega giblje med konkretno zaznavo in posplošeno redukcijo proti metafizičnim predstavnim prostorom. Umetnikov stil zaznamuje ploskovita predstavitev, pri kateri se posamezni elementi slike jasno ločujejo z različno barvitostjo.

V tem kontekstu emblematični neonski napisi Cornelie König predstavljajo nadaljnji korak v smeri abstrakcije in tematizirajo napetosti med podobo in upodobitvijo ter kompleksno razmerje med domišljijo in resničnostjo.