Primskovo je vas, Primskovo je podeželje več vasi, Primskovo je tudi Primskova gora. Vse hkrati. Čez Primskovo vodi stara cesta, za katero menijo, da je speljana še po rimskih kamnih.

Z južne, dolenjske strani najprej pridemo do dveh vasic Dolnji in Gornji Vrh. Od tod je zelo lep pogled do vrha Primskove gore, proti jugu pa že lahko vidimo dobršen del Dolenjske.

Sevno

Nato pa pridemo v Sevno z dokaj na gosto posejanimi zgradbami, kjer pa je največ vikendov in zidanic. Na koncu Sevna je zaselek Kopačija, ki je dobil ime po kopah, ki so jih tu nekoč delali oglarji.
 

Primskova gora (Gradišče na levi, Sevno na desni)

Do vrha Primskove gore pa vas vodi zelo strm klanec, ki vas pripelje do prvih hiš vasi Gradišče. V sami vasi ob poti stoji pred nekaj leti obnovljenih štirinajst postaj križevega pota, zadnja je vzidana na sami cerkvi na vrhu hriba. Na stožčastem vetrovnem vrhu 592 metrov visoke Primskove gore so ostanki obrambnega tabora iz časa turških vpadov. Po ustnem izročilu je bil tabor nepremagljiv.

Sredi ostankov tega obzidja stoji lepa božjepotna Marijina cerkev. V jedru je srednjeveška gotska stavba iz 14. stoletja z oltarjem avtorja Hohnjeca. Na vzhodni strani obzidja stoji manjša cerkev sv. Petra. Ta je bila med 1. svetovno vojno restavrirana, v njej pa je grobnica bogenšperških graščakov. Tretja je cerkev sv. Nikolaja z ravno zaključenim prezbiterijem. V njej je potekal pouk do 2. svetovne vojne. Danes je stavba obnovljena in namenjena opravljanju bogoslužja v zimskem času. Posebnost te cerkve je freska zavetnika, delo ruske slikarke Mašukove, ki živi in ustvarja v Sloveniji. Poleg vseh treh cerkva pa goro krasi tudi ena najstarejših lip v Sloveniji.

Na Marijini cerkvi sta vzidani dve spominski plošči. Manjša je nagrobni spomenik Juriju Humarju, čudodelniku s Primskovega, večja pa zamolčanim žrtvam vojnega in povojnega obdobja, večinoma pobitih v letu 1945.

S Primskove gore je čudovit razgled po Sloveniji in slovi kot dolenjski razglednik, saj se od tu vidi velik del Dolenjske, Notranjske in proti severozahodu vse do Julijcev, zato je dobro obiskana izletniška točka, ki bi jo lahko domačini za večji obisk turistov še bolj izkoristili, zlasti za enodnevne izlete.

Primskovo zajema hribovski svet, kjer prehaja alpsko predgorje v dolenjski kras. Pokrajina je brez širših dolin in ravnin. Geološka zgradba je zelo razgibana. Med kameninami prevladujejo karbonski skrilavci, peščenjaki, triasni dolomiti in propustni apnenci. Prst je peščena, kamnita, ponekod tudi ilovnata. Njivskih površin je malo, več je košenic. Na prisojnih pobočjih je veliko manjših sadovnjakov in vinogradov. Gozd je v večini mešan in bogat z gobami.

Na Primskovem je živel in deloval župnik Jurij Humar, bolj znan kot čudodelnik s Primskovega. Rodil se je 14. aprila 1819 v Vodicah nad Kamnikom. Šolal se je v Kamniku, Karlovcu in Ljubljani, po maturi pa je stopil v bogoslovje in "pel" novo mašo v Mekinjah, star 28 let.

Svoje nenavadne moči in sposobnosti, ki si jih tudi sam ni znal popolnoma razložiti, je uporabljal po pameti in vesti. Uporabljal je več vrst zdravljenja; najpomembnejše in najuspešnejše pa je bilo njegovo zdravljenje z magnetizmom, z lastno močjo. Uspešno je bilo tudi njegovo hanemansko zdravljenje (danes homeopatija).

Da bo človek zdrav, naj tole uporablja, je dejal:
1. Uživaj z mero, pa vendar izdatno zdrave jedi.
2. Glej, da se ne prehladiš.
3. Pazi, da se ne udariš.
4. Varuj se, da se strupa ne nalezeš.
5. Varuj svoje srce jeze, strahu in žalosti.
6. Bodi zmeren v vseh dejanjih.

Bil je tudi zaveden Slovenec, saj je v enem od pisem zapisal: "Sveta vera je dar božji; zato pa Slovenci delamo, da mora biti v cerkvi, v šoli in pisarni slovenski jezik. Če bo vladal v pisarnah, šolah in uradih nemški jezik, kakor do zdaj, bo ošabni Nemec zmeraj med nas prihajal in vero pačil…".

Pričevanja govorijo, da je Humar neki obupani materi natančno povedal, kje v Ameriki se nahaja njen izgubljeni sin, kaj dela, kako se mu godi in kdaj bo prišel domov. Čeprav denarja ni preveč maral, je neki revni ženski povedal prave loterijske številke. Zadela je več tisoč goldinarjev in s tem denarjem povrnila dolgove, ostanek pa odnesla v samostan in postala redovnica.

Namagnetil je koščke kruha ali papirja in jih delil bolnikom, ki so jih jemali kot zdravilo. Primskovški gospod je neki ženski magnetiziral srajčko za otroka, ki je bolehal za hudo božjastjo. Ko je mati hčerko oblekla v srajčko, je božjast prenehala. Hči je bila za vedno ozdravljena, bolezen se ji ni nikoli več povrnila.

Čudodelnik s Primskovega je imel takšno moč, da je pomagal tudi živalim, izkazal pa se je še posebno v boju proti naravnim nadlogam: podganam, kačam in drugemu. Pokopan je ob cerkvi na primskovškem pokopališču. Ljudje, ki prihajajo na njegov grob, so še vedno trdno prepričani, da celo iz groba veje skrivnostna moč čudodelnika s Primskovega.

V nasprotni smeri kot Levstikova pot nas s Kopačije vodi pot proti Poljanam in Vinjemu vrhu, od koder je lep razgled na Oblo Gorico in Ježni vrh. Na Ježnem vrhu stoji cerkvica sv. Petra, ki jo je skupaj z brati postavil Vinko Zadražnik. Pot na tem območju je ozka, vendar ni strma. Zanimiva je tudi Obla Gorica, kjer nas Levstikova pot sicer ne vodi, je pa znana po tem, da je tu nekoč stala graščina, kjer so mnogi še kasneje kopali in iskali zaklade.

Med njimi je bil menda tudi arheolog Jernej Pečnik, ki je umrl leta 1914. Predmete je prodajal ljubljanskemu muzeju, kasneje pa celo na Dunaju. Zato bi veljalo, da bi Primskovo ponovno obiskali arheologi, saj je po doslej razkriti zgodovini tam gor še marsikaj zanimivega na temeljih današnjih zgradb in objektov.

Toliko vasi je na Primskovem. Omenimo še Mihelco, Staro goro in Mišji dol. Slednji ni dobil ime po miših (na nasprotni strani Primskovega pogorja je vas z imenom Mačji dol), temveč po menihih iz stiškega samostana, ki so v prvi polovici 17. stoletja postavili cerkev sv. Lucije in v kateri so leta 2005 s pomočjo države obnovili verjetno najstarejše orgle na Slovenskem, pa tudi v Evropi sodijo med ene najstarejših.

In za konec ne pozabimo še na vas Primskovo, po katerem je dobilo ime celotno območje. Skriva se v dolini na jugozahodni strani Primskove gore in jo predstavlja le nekaj hiš. Očitno je v preteklosti prebivalstvo šlo navkreber, od koder je res čudovit pogled po Sloveniji.